Kratek zgodovinski pregled osnovnega šolstva v Globokem
Začetki šolstva segajo na konec devetnajstega stoletja, v čas Avstro – Ogrske države. Na Malem Vrhu, hišna številka 5, je 2.12.1882 zaživela dvorazrednica, ki je v duhu časa dobila ime Cesarjevič Rudolfova šola Globoko. Leta 1879 je nastala šolska občina Globoko, ki je ob nastanku obsegala vasi Blatno, Globoko, Mali Vrh in Piršenbreg, po dveh letih delovanja pa še Bojsno in Brezje, ter leto pozneje Dednjo vas. V drugi polovici dvajsetega stoletja so v globoško šolo začeli hoditi tudi učenci iz Župelevca.
Šolo je dvakrat stresel potres (1895, 1900). Nastale razpoke so bile prehude, da bi v šoli nadaljevali pouk. Po manjših popravilih in prekinitvah so pouk nadaljevali v skromnih razmerah, leta 1906 pa so šolo morali porušiti.
14. 1. 1907 se je pouk nadaljeval v novi stavbi v Globokem, hišna številka 50. Nova šola je bila večja in je imela poleg nadučiteljevega stanovanja štiri učilnice, pisarno, klet in stranišča. Šola ni imela telovadnice. Na šolskem dvorišču je bil prostor za telovadbo, bradljo, zelenjavni in cvetlični vrt, čebelnjak in vodnjak. V naslednjem šolskem letu so šolo razširili v štirirazrednico.
V času prve svetovne vojne je šola delovala, učenci pa so pouk obiskovali neredno zaradi domačega dela in pomanjkanja ostale delovne sile na kmetijah. Tudi po njej so zaradi pomanjkanja oblačil in obutve še vedno veliko izostajali. Kljub temu pa se je šola razvijala naprej in leta 1930postala petrazrednica, leta 1935 pa šestrazrednica.
V času druge svetovne vojne so v šoli poučevali nemški učitelji, domačih učencev pa je bilo malo, le okoli 25, saj so bile vse družine razen rudniških in iz Blatnega, izseljene. Šolo pa je obiskovalo 80 učencev priseljenih Kočevarjev.
Po vojni je bilo treba šolo obnoviti in priskrbeti nova učila in učne pripomočke. V šolskem letu 1948/49 je šola postala sedemletka. Prvi štirje razredi so imeli program osnovne šole, drugi trije pa program nižje gimnazije. Zaradi večjega vpisa učencev je vodstvo šole uredilo šolsko kuhinjo in preuredilo ostale prostore. Pouk je potekal dopoldne in popoldne, enako tudi štiri leta pozneje, ko je šola postala osemletka.
1.11.1960 je pri šoli Globoko začela delovati podružnična enota na Bojsnem, kjer je šolo obiskovalo 35 učencev iz Bojsnega, Brezjega, Slopnega in Župelevca. Podružnica je delovala pet let. Po njenem zaprtju je šola dobila kombi za prevoz učencev v šolo.
Pri šoli je aprila 1968 začela delovati mala šola, v šolskem letu 1976/77 pa vrtec. Bili so nastanjeni v prosvetnem domu, osemnajst otrok je imelo varstvo od šestih zjutraj do pol treh oziroma pol štirih popoldne.
Šola Globoko je imela skozi ves svoj obstoj neprimerne prostore za telovadbo. Zato so bili učenci in zaposleni 28.10.1979 zelo veseli otvoritve velikega in modernega športnega igrišča, ki je imelo atletsko stezo, igrišče za rokomet, mali nogomet in košarko ter nekaj igral.
Šola se je povečala in modernizirala leta 1982, ob praznovanju stotega rojstnega dne. Tega leta je bil dokončan prizidek, adaptirali so stari del, popravili streho, električno napeljavo in fasado.
Športno igrišče je bilo primerno za uporabo v toplejših mesecih, pozimi pa so imeli učenci telovadbo v prosvetnem domu. To se je spremenilo leta 1994, ko so bili za pouk športne vzgoje z novo telovadnico izpolnjeni vsi pogoji.
Od ustanovitve do današnjih dni se je šola v Globokem uspešno razvijala in sledila razvoju šolstva na Slovenskem. Tako je tudi med prvimi v državi v šolskem letu 1999/2000 uvedla devetletno šolanje. V tem letu je na šoli zaživel tudi Humanitarni sklad.
Zapisala Andreja Šiško
Povzeto po publikaciji 130 let šolstva v Globokem
